osnútek -tka m (ȗ) - 1. sestavek, navadno pismeni, ki še ni dokončno izoblikovan: napisati, sestaviti osnutek; zakonski osnutek; osnutek statuta, ustave / idejni osnutek za roman / delo je šele v osnutku
● knjiž. vsa stvar je šele v osnutku se je šele začela
// risba, skica, ki približno podaja videz kakega objekta, predmeta: izdelati osnutek za kostume in dekoracijo / od osnutka do spomenika je dolga pot - 2. tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete; osnova: nategniti osnutek
// osnovne niti: osnutek je navadno iz drugačnega materiala kot votek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.