osŕčje -a s (ȓ) - 1. predel prsnega koša pred srcem: čutiti bolečine v osrčju
// zastar. srce: nož mu je porinil naravnost v osrčje - 2. knjiž., navadno s prilastkom središče: oblikovanje mestnega osrčja; osrčje gozda, dežele / ekspr., z oslabljenim pomenom: iti v osrčje gor; življenje v osrčju narave v naravi
// hiša stoji v osrčju doline sredi doline
♦ agr. srednji, najmlajši listi solate, zelja
// ekspr. notranjost, notranjščina: iz osrčja ladje je bilo slišati glasbo / vrtati v osrčje zemlje - 3. knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: miselno osrčje povesti; poseči v osrčje problema / omenjene tri pesmi so osrčje njegove pesniške zbirke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.