osredotóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) - 1. povečati količino, množino česa na določenem mestu, območju: poveljstvo je osredotočilo čete v bližini sovražnikovih položajev; ves kapital se je osredotočil v rokah peščice ljudi
// združiti na enem mestu, usmeriti v središče: osredotočiti funkcije; njeno življenje se je osredotočilo okoli doma / osredotočiti pozornost, prizadevanje / knjiž. vsi pogledi so se osredotočili v tisto smer obrnili, uprli - 2. v zvezi z na usmeriti prizadevanje, aktivnost: razmere so jih osredotočile na gospodarska vprašanja; popolnoma se je osredotočil na nalogo
● publ. osredotočiti vse napore v izgradnjo samoupravnih odnosov zelo si prizadevati, se potruditi za
osredotóčiti se (miselno) se zbrati: v takem hrupu se ni mogoče osredotočiti
osredotóčen -a -o: osredotočena dejavnost; osredotočena oblast; pri tem delu je potrebna osredotočena pozornost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.