ostréšje -a s (ẹ̑) - 1. nosilno ogrodje strehe: delati, postavljati, tesati ostrešje; prekrivati ostrešje; jekleno, leseno ostrešje; tramovi ostrešja
♦ arhit. ostrešje na čop s trikotno prirezanim koncem slemena pri dvokapni strehi - 2. star. streha: hiša z razbitimi okni in razdrapanim ostrešjem; slamnato ostrešje
● star. vrnil se je pod domače ostrešje domov - 3. redko napušč, pristrešek: vedrili so pod ostrešjem; pod ostrešjem je visela koruza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.