otípati -am in -ljem dov. (ī ȋ) - 1. s tipanjem zaznati: v žepu je otipal nekaj trdega; videti, slišati in otipati / otipati s prsti, z roko
// s tipanjem- a) ugotoviti, najti: pravočasno je otipala kljuko in ušla
- b) spoznati: v temi je otipal materin obraz / slepec vsako stvar otipa / otipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce
- 2. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si vsega otipal; otipal se je, če ima vse s seboj; pren., ekspr. radar otipa celotno ozemlje
- 3. med. preiskati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je otipal trebuh
● ekspr. senca je otipala ves prostor prešla čez ves prostor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.