páčiti -im nedov. (á ȃ) - 1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze: pačiti obraz, ustnice; rad se pači; pačiti se od bolečine
- 2. nav. ekspr. spreminjati prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: pači besede; pačiti slovenski jezik / njegovega imena ne bo nihče pačil
- 3. prikazovati kaj drugače, kakor je: zavestno so pačili dejstva; pačiti zgodovinsko resnico
- 4. star. delati kaj manj lepo; kaziti: črna obveza jo je pačila / hiše pačijo okolico
- 5. star. vplivati moralno negativno; kvariti: s takim popuščanjem je pačil svoje hčere
páčiti se - 1. z delanjem takih gub, potez kazati, izražati negativen, odklonilen odnos: straži se je pačil; pačiti se komu za hrbtom / ekspr. to je pa res ugoden poklic, se je pačil je zaničljivo govoril
- 2. zastar. bahati se, postavljati se: pačili so se z učenostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.