péstovati -ujem in pestováti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ) - 1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih
// držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico - 2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami
// skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec - 3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo
- 4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost kuhinje
- 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih
● ekspr. zelo pestuje svoj prehlad zelo, pretirano skrbno (si) ga zdravi; knjiž. v koči so eno uro pestovali svojo utrujenost so utrujeni eno uro počivali, se oddihovali; evfem. pri sosedovih bodo pestovali soseda bo rodila
péstovati se, in pestováti se - 1. biti, sedeti komu v naročju: že spet se pestuješ / ta otrok bi se samo pestoval
- 2. ekspr., redko biti, zadrževati se kje: pestovati se na peči, po postelji
pestujóč -a -e: pred hišo je sedel ded, pestujoč vnukinjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.