pobíti -bíjem dov., pobìl (í ȋ) - 1. drugega za drugim ubiti: vseh ne bodo pozaprli in pobili
- 2. povzročiti smrt, navadno živali: pobil je nekaj medvedov in volkov / obtožena je s sekiro pobila svojega moža ubila, umorila
- 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: s pestjo ga je pobil na tla
● ekspr. pobili so ga skoraj do mrtvega zelo so ga pretepli - 4. drugega za drugim razbiti: pobiti kozarce; pobili so jim vsa okna
// nav. 3. os. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah: toča je pobila žito / toča je pobila polja, po vinogradih; brezoseb. letos jim je vse pobilo - 5. zanikati, ovreči: pobil je vse njegove trditve; pobiti z dokazi / pobiti komu dvome / ekspr. sogovornika je pobil
- 6. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: ta misel ga je pobila; s svojim govorjenjem ga je še bolj pobila
pobíti se pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: otrok je padel in se pobil; pobiti se po glavi
pobít -a -o: bil je utrujen in pobit; pobite živali; pobita polja; prisl.: pobito hoditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.