počépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počepnil je in začel ogledovati sled / počepniti okrog ognja; počepniti v grmovje / ptič je počepnil na vejico sedel; ekspr. počepnila je na tla in tolkla lešnike neudobno sedla
// ekspr. sesesti se, podreti se: bajta bo ob prvem deževju počepnila - 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: grozili so mu, pa je počepnil
● vulg. je ženska, ki pred vsakim počepne ima ljubezenske, spolne odnose z njim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.