Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Samostojni izpis sestavka

pogóltniti -em [u̯t] dov. (ọ́ ọ̑) nav. ekspr.  
  1. 1. z goltanjem zaužiti: zadnje grižljaje je kar pogoltnil; nahitro je pogoltnil kozarec vina
    // požreti: kača je pogoltnila žabo / pogoltniti slino / požar je pogoltnil več hektarov gozda
  2. 2. narediti, da kaj ni
    1. a) več vidno: može je pogoltnil gozd; zrl je za njim, dokler ga ni pogoltnila tema
    2. b) slišno: šumenje je pogoltnilo hrup mesta; ropot je pogoltnil njegove besede
  3. 3. ne izreči, zamolčati: pogoltnil je kletvico; svoj odgovor je moral pogoltniti
    // ne odzvati se na kaj, zlasti z besedami: teh očitkov ni mogoče mirno pogoltniti; pogoltniti žalitev
    // obvladati, zadržati: pogoltniti jezo
    ●     ekspr. to delo mu je pogoltnilo veliko časa zanj je porabil; ekspr. hiša mu je pogoltnila vse prihranke vse je porabil zanjo; ekspr. vse, kar sva tukaj govorila, naj pogoltnejo stene o tem molči, ne govori nikomur
Slovar slovenskega knjižnega jezika