pokídati -am dov. (í ȋ) - 1. star. skidati: pokidati gnoj / pokidati hlev počistiti, očistiti ga
- 2. pog., ekspr., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga pokidal; to jo je pokidal
● ekspr. golobi so vse pokidali z iztrebljanjem umazali
pokídati se ekspr. - 1. iztrebiti se: ptič se je pokidal na njen najlepši klobuk
- 2. pog. ne ceniti, ne upoštevati: pokidam se nanje; na ta navodila se pokidajo
● ekspr. on se je prvi pokidal se je zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.