póldan -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) - 1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližal se je poldan; delali so od jutra do poldneva; okoli poldneva se je vrnil domov; proti poldnevu je umrl / odzvonilo, zazvonilo je poldan / redko, v prislovni rabi pridi proti poldan proti poldnevu
● ekspr. v trebuhu mi zvoni poldan lačen sem - 2. knjiž. zenit: sonce se je vzpenjalo v poldan; sonce je bilo v poldnevu / poldan življenja / umetniški poldan njegovega pripovedništva
- 3. zastar. jug: vinograd je obrnjen proti poldnevu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.