pològ in pôlog -óga m (ȍ ọ́; ó ọ́) - 1. denarni znesek, ki ga je treba (začasno) dati, izročiti komu, da se dobi posojilo, določena pravica: nakazati banki polog; polog za nakup stanovanja na kredit / garancijski polog
- 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti; depozit: zlorabiti izročene pologe / bančni polog bančni depo
♦ jur. sodni polog denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti; sodni depozit - 3. glagolnik od položiti 5: polog dnevnega iztržka; dvigi in pologi
- 4. nar. zahodno položen, nekoliko nagnjen svet: na pologu stoji koča; travnat, zasnežen polog / steči po pologu griča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.