poskakováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. z odrivom se večkrat za hip oddaljiti od podlage: jagnje poskakuje; poskakovati po eni nogi / otrok je poskakoval od veselja / ekspr. noge so kar same začele poskakovati
// tako se premikati: kos je poskakoval po parku / veverica poskakuje z veje na vejo skače
// ekspr. potok poskakuje v dolino / ekspr. prsti poskakujejo po tipkah - 2. skakati z noge na nogo: poskakoval je, da bi se ogrel
- 3. zaradi sunka, sunkov se večkrat za hip oddaljiti od podlage: cesta je bila slaba, zato so zaboji na vozu poskakovali / hodila je tako hitro, da so ji poskakovali lasje
- 4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno biti, utripati: na sencih se je videlo, da mu srce poskakuje
// biti zelo vesel: srce mi kar poskakuje; v meni je vse poskakovalo / srce ji je poskakovalo ob misli na izlet veselila se je izleta
// srce mu poskakuje od veselja, zastar. veselja
● črke mi poskakujejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ob gramofonu je kmalu poskakovalo več parov plesalo
poskakováje: poskakovaje po eni nogi, si je obuvala nogavice
poskakujóč -a -e: poskakujoč teči; poskakujoča hoja; od veselja poskakujoče srce; prisl.: hoditi poskakujoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.