pôtlej prisl. (ó) - I.
- 1. izraža, da se dejanje zgodi
- a) po krajšem ali daljšem presledku; potem: ali mi boš zvesta tudi potlej / vsak mora umreti, ta prej, oni potlej
- b) po predhodnem dejanju: odšel je z doma, pa se je kmalu potlej vrnil
- 2. izraža vzročno-sklepalno razmerje: vse se draži, kako naj potlej kaj privarčujem
- 3. pog., z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: doma ga ni. Kje pa je potlej; naj potlej jaz vse delam / elipt.: in kaj potlej; kdo pa potlej
- 4. v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu
- a) v času: prej je bil eno leto pri vojakih, potlej je pa doštudiral; najprej je pomislil, potlej je spregovoril
- b) v kraju: pojdi naravnost, potlej pa na levo
- II. v vezniški rabi
- 1. pri naštevanju za izražanje obstajanja česa poleg že povedanega: vpitje in prepiri, potlej težave v službi, kako naj to zdržim
// navadno okrepljen za dodajanje: mož je že star, potlej pa tudi malo naglušen - 2. za izražanje
- a) vzročno-posledičnega razmerja: skoraj nič ne dela, potlej pa berači
- b) vzročno-sklepalnega razmerja: rad se uči, potlej bo že kaj iz njega; ali res nimaš ničesar povedati? Potlej pa zbogom
- c) navadno v podredju pogojno-posledičnega razmerja: če hočeš priti na vlak, potlej kar pohiti; če kdo zasluži nagrado, potlej jo on / plačaj, potlej te ne bom tožil / ekspr.: fant bo pobegnil od doma, potlej bomo pa imeli; kaj potlej, če je reven, da je le priden
// ekspr. za izražanje nasprotja s pričakovanim: tako sem slišal, potlej pa res ne vem, če je res
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.