potoníti -tónem dov. (ī ọ́) - 1. izginiti pod (vodno) gladino: kamen je hitro potonil; ladja je potonila sredi morja; odmrli deli polžev potonejo na dno / knjiž. konj in jezdec sta potonila v deroči reki utonila
- 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik: potoniti v sanje, spanec / ves je potonil v dolgove
● ekspr. potonila je v mrak, med grmovje izginila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.