pozdrávljati -am nedov. (á) - 1. z besedami, kretnjo, mimiko izražati svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom: nima navade pozdravljati; glasno pozdravljati; pozdravljati z glavo, roko; vse se križem pozdravlja / v pismih iskreno, prisrčno te pozdravljam
// sporočati pozdrave: v vsakem pismu pozdravlja tudi tebe
// nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z dejanji izražati naklonjenost, veselje, zlasti ob prihodu koga: zmagovalce so pozdravljali s pesmijo in cvetjem; pozdravljati s ploskanjem - 2. publ. izražati odobravanje, soglasje: navzoči pozdravljajo njegovo izvolitev za predsednika; pozdravljati predlog, sklep
- 3. ekspr. biti viden, kazati se: na ulicah so jih pozdravljale zastave / iz daljave jih je pozdravljal zvon slišalo se je zvonjenje
pozdravljáje: pozdravljaje ga, se mu je smehljal
pozdravljajóč -a -e: pozdravljajoč vse zbrane, je stopal na govorniški oder
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.