pozòr -ôra m, mest. ed. tudi pozóru (ȍ ó) - 1. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z v drža, v kateri se stoji vzravnano, z rokami, iztegnjenimi navzdol in pritisnjenimi k bokom: vojaki so se postavili v pozor; stati v pozoru; klasje je stalo kakor v pozoru
- 2. v medmetni rabi izraža
- a) opozorilo: pozor, hud pes; pozor, stopnice
- b) poziv k pripravljenosti: pozor, pripravljeni, zdaj
- 3. zastar. pozornost: obrniti pozor na kaj; vzbuditi pozor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.