prápor -a tudi -ja m (á) - 1. zastava društva, organizacije s simboli, navadno izvezena: taborniški odred je dobil svoj prapor; nositi prapor; društveni, gasilski prapor / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora
// star. zastava: razobesiti prapore / bojni prapori
● vznes. vzdignil je prapor svobode in napredka začel je boj za svobodo in napredek; ekspr. delavci so na svoj prapor zapisali zahtevo po osemurnem delavniku začeli so se boriti za osemurni delavnik - 2. nekdaj manjša vojaška enota: za konjenico je korakalo osem praporov lokostrelcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.