prebégniti -em dov., tudi prebegníte; tudi prebegníla (ẹ́ ẹ̑) - 1. z begom priti drugam, v drug kraj: iz zapora je prebegnil domov / iz nemške vojske je prebegnil k partizanom; prebegniti v sosednjo državo / prebegniti čez mejo ilegalno oditi v tujino
// zaradi sporov je prebegnil na drugo stran prešel, prestopil - 2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: obraz mu je prebegnil ironičen nasmeh; mračna senca je prebegnila njegovo čelo / spomin so mu prebegnile grenke misli
- 3. knjiž., ekspr. miniti: mlada leta so hitro prebegnila
● knjiž., ekspr. hitro je prebegnila vežo stekla po njej; knjiž., ekspr. z očmi je prebegnil od enega do drugega pogledal zdaj enega zdaj drugega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.