prebívati -am nedov. (í) - 1. imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: prebivati na deželi, v mestu / v tem gozdu so nekdaj prebivali razbojniki
// stanovati: prebiva na podstrešju; prebivati v bloku, vrstni hiši / začasno prebiva pri prijatelju - 2. knjiž. biti, živeti: naš narod prebiva na tem ozemlju že dolgo / ribe prebivajo v vodi
- 3. zastar. prenašati, trpeti: prebivati notranje boje; prebivati lakoto, mraz, žejo
● zastar. za študij mu ne prebiva nič časa ostaja; ekspr. v tej hiši prebiva veselje v njej živijo veseli, zadovoljni ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.