pregíb -a m (ȋ) - 1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib
- 2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih
- 3. redko krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju
- 4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu
● star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.