premamíti in premámiti -im, in premámiti -im dov. (ī á; á ȃ) nav. ekspr. - 1. s privlačevanjem, vabljenjem povzročiti, da kdo
- a) naredi kaj neprimernega, nedovoljenega: slaščice so ga premamile, da je jedel kljub prepovedi
- b) odide kam drugam: boljši zaslužek ga je premamil v mesto
- 2. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: premamiti koga z lepimi besedami, obljubami / nizka cena ga je premamila, da je kupil plašč / dolgo mu je prigovarjal, nazadnje pa ga je le premamil, da je odšel z njim pregovoril
// knjiž. prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premamil, se je preoblekel - 3. narediti, povzročiti, da kdo manj razsodno, manj pravilno misli, ravna: hvala navadno vsakega premami / premamiti koga s petjem
- 4. knjiž. izmamiti: od očeta je premamil ves denar / premamiti komu skrivnost
● ekspr. mogočne gore so ga premamile prevzele, navdušile; dekle je premamil, potem pa zapustil zapeljal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.