premotíti in premótiti -im dov. (ī ọ́) nav. ekspr. - 1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila
- 2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom
// prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel - 3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer
- 4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost
● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal
premóten -a -o: marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.