preostáti -stánem dov. (á ȃ) nav. 3. os. biti še- a) neporabljen, nerazdeljen; ostati: pred odhodom vlaka ji je preostalo še nekaj časa, pa je šla še v trgovino; kruha ji je preostalo le še za nekaj dni; do konca meseca mu ni preostalo več mnogo denarja
- b) neopravljen, nenarejen: preostalo mu je še nekaj izpitov
- c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ne preostane mu nič drugega, kot da ga prosi za pomoč; kaj nam po vsem tem še preostane kaj lahko še storimo
// oškodovancu preostane samo še tožba; prim. preostali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.