prepír -a m (ȋ) medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prepir nastane, se začne;
ekspr. vnel se je prepir;
ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati;
povzročiti prepir;
obravnavati kaj s prepirom;
dolg, glasen, hud, ekspr. nedolžen prepir;
prepir med starši, s sosedi;
ekspr. pristanem, da bo konec prepira da se ne bomo več prepirali;
hrup, prepir in pretep / družinski prepiri; ekspr. filozofski, strankarski prepiri spori // v prepiru ga je zelo žalil // stanje, ki ga povzroči tako izražanje nesoglasja: odpraviti, poravnati prepir / živeti v prepiru s kom
● ekspr. vedno išče prepir se želi, hoče prepirati; preg. boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.