// delati, povzročati, da kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno ima povedano, mišljeno za resnično, pravilno: te slike nas prepričujejo, da na planetu ni živih bitij
● publ. taka umetnost ga je vse manj prepričevala ni vzbujala v njem pozitivnega odnosa
- prepričeváti se spoznavati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričeval se je, če so zaboji zabiti
- prepričujóč -a -e: prepričujoč ga o nasprotnem, je postal nevljuden
● knjiž. to je prepričujoč dokaz, da ga ljudstvo podpira prepričljiv