pribíjati -am nedov. (í) - 1. z žebljem, žeblji pritrjevati: stal je na lestvi in pribijal desko z napisom; pribijati plakate / ekspr. streli brzostrelke so ga pribijali k tlom
- 2. nar. tolči, potrkavati: plesal je in pribijal s škornji; pribijal je, da se je pod tresel / kolesa so pribijala takt
- 3. odločno govoriti, nepreklicno izjavljati: nismo hodili po lahkomiselnih potih, je pribijal starec / ekspr. pribijal je besedo za besedo odločno izgovarjal; publ. o notranjem dogajanju avtor ne govori, pribija le posledice poudarja; ekspr. s temi besedami je pribijal svoje trditve utemeljeval, podpiral
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.