prídigati -am nedov. (í) - 1. rel. govorno podajati vsebinsko zaokroženo versko snov: pridigati pri nedeljski maši / pridigati proti vražam
- 2. ekspr. zavzemati se za kako idejo, nazor: pridigati moralo; pridiga poštenost, sam pa goljufa
- 3. ekspr. (vsiljivo) dajati nauke: ta človek rad pridiga; ne boj se, ne bom ti pridigal / zdravniki zaman pridigajo, da je kajenje škodljivo opominjajo
● ekspr. pridigati gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati
pridigajóč -a -e: poslušati pridigajočega duhovnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.