prikláda -e ž (ȃ) - 1. star. dodatek: izboljšati jed s prikladami / marsikaj v njegovi pripovedi je lažna priklada / izplačevati komu priklade
● zastar. zeblo ga je, za priklado so se mu pa še posmehovali za nameček - 2. nekdaj kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa: mesar mu je dal dosti priklade
- 3. v stari Avstriji lokalni dodatek k državni davščini; doklada: davki so ostali enaki lanskim, priklade so se pa zvišale; občinska priklada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.