prikládati -am nedov. (ȃ) - 1. dodatno, zraven nakladati: prikladajo težke zaboje, kako bodo pa konji peljali toliko / redko le prikladaj, da nas ne bo zeblo dolagaj
- 2. star. prilagati, dodajati: prikladati kamen h kamnu / prikladajo nove dajatve, nihče pa ne vpraša, kako jih bodo ljudje zmogli
● star. eden je petje vodil, drugi so prikladali pripevali; star. hudega je dovolj, nikar si še sami ne prikladajmo si ga še sami ne povečujmo; zastar. nekateri so ugovarjali, večina pa mu je prikladala pritrjevala, se z njim strinjala; star. jutri bomo odšli, je počasi prikladal besedo k besedi izgovarjal besedo za besedo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.