Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Samostojni izpis sestavka

prikováti -kújem dov., prikovál (á ú) 
  1. 1. s kovanjem pritrditi: verigo prikovati na obroč / prikovali so jih na galejo; pren., ekspr. njegov divji pogled jo je prikoval na mestu
  2. 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: otroci so jo prikovali na dom; življenje jih je prikovalo na tujo zemljo / močno streljanje jih je prikovalo na tla
    ●     ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; ekspr. prikoval je svoj pogled nanjo nepremično jo je gledal
    prikován -a -o: bil je z verigo prikovan k steni; biti prikovan na dom; od začudenja je obstala kakor prikovana nepremično, negibno
Slovar slovenskega knjižnega jezika