pripovédka -e ž (ẹ̑) - 1. lit. krajevno, časovno določena, navadno krajša (literarna) pripoved z verjetno, poučno vsebino: to pripovedko mu je pravil ded; ljudske, Trdinove pripovedke; pripovedka o beli kači, o kralju Matjažu; pripovedke in pravljice / razlagalna pripovedka ki razlaga kak pojav, dejstvo; zgodovinska pripovedka z zgodovinsko snovjo; živalska pripovedka v kateri nastopajo poosebljene živali
- 2. zastar. pravljica: pripovedka o zakleti kraljični / beži, beži, vse to je pripovedka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.