pristójen1 -jna -o prid. (ọ̄) - 1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem odloča / poslati vlogo pristojnemu uradu
- 2. star. usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj pristojnega
- 3. zastar. (z zakonom) določen, pripadajoč: spravil ga je ob pristojni delež
● biti pristojen v določeno občino nekdaj po zakonu, predpisih spadati vanjo; zastar. ti vozovi niso več pristojni za vožnjo primerni, ustrezni; zastar. ni imel pristojnega dovoljenja za vrnitev veljavnega, potrebnega
pristójno prisl.: pristojno ceniti delo učiteljev; sam.: tako mislijo pristojni; pristojni so ga z zanimanjem poslušali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.