raníti in rániti -im, tudi rániti -im dov. (ī á ā; á ȃ) povzročiti rano, rane: med pretepom je ranil več ljudi;
raniti žival;
raniti do krvi;
raniti se ob oster rob;
raniti v roko;
raniti z nožem, ugrizom;
krogla ga je močno, ekspr. težko ranila / smrtno se raniti / raniti drevo // ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ranil jo je z nepremišljenimi besedami; njen posmeh ga je ranil do živega, do dna srca zelo // raniti nečimrnost, ponos koga prizadetiránjen -a -o: biti ranjen v roko; ranjen ponos; ranjen vojak; iz ranjene smreke teče smola; od ljubezni ranjeno srce; smrtno ranjen; sam.: pomagati ranjenemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.