razkošátiti se -im se dov. (á ȃ) nav. ekspr. - 1. košato, bujno se razrasti: hrast se je razkošatil / polja in travniki se spomladi razkošatijo / mladika se je razkošatila v drevo; pren. fantova samozavest se bo ob uspehih preveč razkošatila
- 2. postati debel, zrediti se: z leti se je razkošatila
- 3. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razkošatil se je vrh stopnic, da nihče ni mogel mimo / prižgal si je cigareto in se razkošatil v naslanjaču udobno, prijetno se namestil neglede na druge
- 4. postati oblasten, prevzeten: v zadnjem času se je zelo razkošatil
● ekspr. ne maram je, se je razkošatil je oblastno, prevzetno rekel
razkošáten -a -o: razkošatene veje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.