razpírati -am nedov. (ī ȋ) - 1. delati, da sosednji deli pridejo v položaj
- a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati in upogibati veje
- b) ko niso več drug ob drugem: razpirati opornike v rudniku; razpirati z zagozdami
- 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj
- a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati klešče
- b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: komaj je še razpiral veke / široko razpirati oči
- c) ko niso več drug ob drugem sploh: rože že razpirajo cvete; plodovi so se začeli razpirati / pav je počasi razpiral rep
● knjiž. razpiral mu je nove vidike prikazoval, predstavljal; knjiž. vprašanja so se razpirala pred njo drugo za drugim pojavljala, nastopala
♦ tisk. večati presledke med črkami v okviru besede
razpírati se ekspr. biti, nahajati se: nad njim so se razpirali oboki vej / pokrajina se razpira v soncu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.