razpóčiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑) - 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala
- 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej
- 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil
● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne
razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.