razpoložíti -ím dov., razpolóžil (ī í) - 1. knjiž. spraviti v dobro razpoloženje, v dobro voljo: trudili so se, da bi ga razpoložili; bil je slabe volje, nič ga ni moglo razpoložiti / to ga je dobro razpoložilo
- 2. star. razložiti, razpostaviti: odprla je kovček in razpoložila stvari po mizi
razpoložíti se star. udobno, sproščeno leči: utrujen popotnik se je razpoložil po klopi
razpoložèn -êna -o navadno s prislovnim določilom - 1. ki je v takem duševnem stanju, kot ga nakazuje določilo: veselo razpoloženi ljudje; biti dobro, neugodno, slabo razpoložen / zbudil se je razpoložen dobro razpoložen, dobre volje
// v danem času pripravljen, sposoben za kaj: na predstavi igralec ni bil razpoložen / biti razpoložen za delo, igro - 2. publ. usmerjen, naravnan: antifašistično razpoloženi ljudje; biti revolucionarno razpoložen
● ekspr. do soseda je prijateljsko razpoložen mu je naklonjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.