raztézati -am nedov. (ẹ̄) - 1. delati, povzročati, da postaja kaj večje po prostornini: raztezati kovino s segrevanjem; kovine se različno raztezajo; para, plin se razteza / toplota razteza vsa telesa
// z vlečenjem povzročati, da doseže kaj- a) večjo, največjo dolžino: raztezati elastiko / ta mišica razteza usta
♦ tekst. raztezati pramene z nategovanjem, vlečenjem jih daljšati in tanjšati - b) večjo, največjo površino: raztezati kože
- 2. spravljati v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztezati krake šestila / mladiča sta raztezala peruti, vzleteti pa si nista upala; mišice se krčijo in raztezajo
- 3. povzročati, da traja kaj dalj časa: raztezati svoje pripovedovanje
● ekspr. hrast razteza na široko svoje veje ima dolge, široke veje; slabš. ne ljubi se mu več raztezati čeljusti govoriti; bahati se
raztézati se - 1. postajati večji po dolžini, širini: to blago se rado razteza
// nav. ekspr. segati, trajati: drugo razdobje se razteza do prve svetovne vojne / minute so se raztezale v večnost - 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po pobočju se razteza gosto borovje / gozd se razteza prav do ceste sega; padavinsko področje se razteza čez vse ozemlje / vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi so
raztezajóč -a -e: ob vznožju hriba raztezajoči se gozd
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.