receptúra -e ž (ȗ) - 1. navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku zlasti za industrijsko pripravo, izdelavo česa: spremeniti recepturo; izdelovati klobase po preizkušeni recepturi; receptura sadnega sirupa
● žarg. strojiti po novi recepturi na nov način, po novem postopku; knjiž. v učbeniku je poseben del z recepturami za narodne jedi recepti - 2. farm. izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu: farmacevt mora biti pri recepturi zelo natančen; receptura in galenika
// lekarniški oddelek za izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.