rêklo -a s (é) - 1. stalna besedna zveza, navadno s posebnim, prenesenim pomenom besed: rad uporablja stara, ekspr. sočna rekla; jezik za zobe, hvala bogu in druga rekla / duh jezika se kaže v reklih / ljudska, stalna rekla
// stalna besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki se uporablja za izražanje določenega mnenja, življenjskega pravila; rek: latinsko reklo: zdrav duh v zdravem telesu; zaupal je starim reklom o strupenosti gob - 2. knjiž. izrek, aforizem: rekla znanega pesnika
- 3. knjiž. fraza, puhlica: časopisna, propagandna rekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.