rezgetáti -ám tudi -éčem [tudi rəz] nedov. (á ȃ, ẹ́) - 1. oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi: konji rezgetajo
// ekspr. dajati rezgetanju podobne glasove: v dolini so rezgetale brzostrelke - 2. slabš. govoriti z glasom, podobnim rezgetanju: nehaj rezgetati, kdo te bo poslušal
rezgetáti se ekspr. z visokim, rezkim glasom se smejati: dekleta so se na ves glas rezgetala; zakaj se tako rezgeta
rezgetáje: kobila se je rezgetaje pognala proti čredi
rezgetajóč -a -e: konj je rezgetajoč oddirjal; rezgetajoč smeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.