romántika -e ž (á) - 1. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo: proučevati romantiko pri posameznih narodih; romantika v glasbi, literaturi; predstavniki romantike / češka, nemška romantika; Prešernova romantika
// obdobje te umetnostne smeri: pesnitev z začetka romantike
♦ lit. nova romantika neoromantika - 2. nav. ekspr. čustveno poudarjena idealizacija stvarnosti: njen mož nima smisla za romantiko; solzava romantika filma, romana
// navadno s prilastkom preprostost, naravnost zaradi odmaknjenosti od civilizacije: uživati planinsko romantiko; vaška romantika; romantika stare kuhinje / iz sodobnega življenja je izginila vsa romantika
// navadno s prilastkom privlačnost, zanimivost, skrivnostnost: omamila jo je romantika njegove osebe / romantika potepanja / nekaj tednov po poroki je vsa romantika minila
● ekspr. ta načrt je gola romantika je neživljenjski, nestvaren
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.