samorásel -sla -o [əu̯] prid. (ā á) - 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorasla rastlina; samoraslo drevo
- 2. ki se oblikuje sam, brez pomoči, vpliva drugega: to so samorasli ljudje; samorasel rod; samorasel umetnik / samorasla kultura naroda
● knjiž. samoraslih misli ni imel izvirnih, originalnih; ker je bil samorasla osebnost, nanj ni bilo mogoče vplivati samostojna, neodvisna
samoráslo prisl.: samoraslo ustvarjati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.