sédem sêdmih štev. (ẹ́ é) - 1. izraža število sedem [7]
- a) v samostalniški rabi: štiri in tri je sedem; sedmim je napisal nalogo / ura je sedem; dobimo se ob pol sedmih; koncert se začne ob sedmih (zvečer) 19h
- b) v prilastkovi rabi: pri njih je sedem otrok; deček sedmih let / Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta; tudi neskl.: v zadnjih sedem tednih je zelo shujšala; s sedem tisoč dinarji si tega ne bo mogel kupiti
// neskl. izraža številko sedem: leži na oddelku sedem v splošni bolnici; avtobusna proga sedem; zmagali so s sedem proti tri
- 2. ekspr. izraža nedoločeno, večjo količino: gostija je trajala sedem dni in noči; sedem dolgih let jo je čakal
● šalj. že sedem hrvaških, laških let te nisem videl zelo dolgo; ekspr. sedem modrih grški misleci in državniki v dobi pred Sokratom; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost; ekspr. prebili smo sedem suhih let čas revščine, pomanjkanja; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.