síkati -am stil. síčem nedov. (ī ȋ) - 1. oglašati se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosak, kača sika / jezno sikati proti komu
// dajati sikanju podobne glasove: vrteči se jermen je vedno glasneje sikal / na cesti so sikale granate, puške
// sikajoč uhajati, leteti: iz kotla je sikala para / ekspr. krogle so jim sikale okoli ušes / plameni so sikali vedno višje - 2. ekspr. govoriti z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: samo počakaj, da se spet srečava, je sikal; sikati kletvice skozi zobe; oficir je sikal povelja
sikáje: bakle so sikaje ugašale
sikajóč -a -e: sikajoč gad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.