skalíti1 -ím dov., skálil (ī í) - 1. narediti kaj kalno, motno: race skalijo vodo / ekspr. žalost ji je skalila oči; pren. strah mu je skalil razsodnost
- 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten dogodek, skrb skali veselje; skaliti komu srečo, mirno življenje / slabo vreme jim ni skalilo dobre volje / nesporazumi skalijo prijateljstvo; medsebojni odnosi so se skalili / razgrajači so skalili (nočni) mir
skalíti se izgubiti bistrost, čistost: kis, vino, voda se skali / bolniku so se skalile oči
skaljèn -êna -o: skaljen studenec; njen mir je bil skaljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.