sklatíti in sklátiti -im, tudi sklátiti -im dov. (ī á; á) - 1. povzročiti, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padejo sadeži z drevesa: sklatiti jabolka, orehe / toča je sklatila listje
● ekspr. artilerija je sklatila sovražno letalo sestrelila; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. sklatili so precej ptic postrelili - 2. slabš. reči, povedati: sklatil je veliko neumnosti
skláten -a -o: sklateno sadje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.