skomína -e ž (í) nav. mn. - 1. kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: dobiti, imeti skomine po nezrelem grozdju, jabolkih / že ob pogledu na trpke lesnike so se mu delale skomine
// temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: če praskaš po pločevini, dobim skomine - 2. ekspr. zelo velika želja po čem: spravil je uro v žep, da otroku ne bi delala, vzbujala skomin / s skominami je pomislil na večerjo; obšle so ga skomine po borovnicah / pregnati komu skomine po tuji zemlji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.